Zakaj inštrukcije

Učni razlogi

Veliko učencev potrebuje dodatno pomoč pri učenju zaradi prehitro ali nejasno razložene snovi v šoli. Težave se pogosto pojavijo tudi ob odsotnosti od pouka, ko je treba snov nadomestiti za nazaj, ali ob nerazumevanju ključnih tem, na katerih temelji nadaljnje znanje.

Inštrukcije pomagajo pri popravljanju negativnih ocen, zapolnjevanju pomankljivosti v znanju iz preteklih let, pri želji po višjih ocenah ter pri pripravah na pomembna preverjanja znanja, kot so testi in matura. Učenec tako pridobi strukturo, jasnost in samozavest pri učenju.

Učenje z jasnim pregledom snovi in strukturiranim učnim pristopom

Motivacijski razlogi

Z motivacijo imamo težave vsi – še posebej pri učnih vsebinah, ki nam niso blizu ali nas ne pritegnejo. Učenci se lahko zaradi nejasne, raztresene ali preobsežne snovi znajdejo pod velikim pritiskom, kar lahko hitro zaustavi njihov učni proces. Včasih se lahko nabere preveč snovi, ki je na prvi pogled videti povsem neobvladljiva – kot gromozanska gora, ki ji ni videti vrha. Ob takšnem doživljanju se mnogi počutijo obupane in premagane še preden sploh začnejo, zato se učenju pogosto izognejo ali ga preložijo.

V takih trenutkih lahko pomaga prisotnost nekoga, ki ima dober pregled nad snovjo in zna iz množice informacij izbrati ključne dele, razbrati strukturo ter oblikovati jasen učni načrt. Že samo to, da raztreseno gradivo in slabo strukturirane zapiske uredimo po tematskih sklopih ali poglavjih, močno olajša začetek učenja. S tem se zmanjša začetna aktivacijska energija, potrebna, da učenec sploh sede k delu; ko pa je pot jasnejša in bolj pregledna, se motivacija naravno poveča.

Učenje z jasnim pregledom snovi in strukturiranim učnim pristopom
Učenec pri učenju z inštruktorjem – poudarek na odnosu in podpori pri učenju

Učitelj kot odnosen element pri učenju

Učitelj nima samo vloge posredovalca znanja, temveč tudi vlogo nosilca učenčevega notranjega sveta – odnos z učiteljem postane živ nosilec znanja. Učna snov, ki je bila prej mrtva, brezosebna in oddaljena, v odnosu postane živa, vpeta v izkušnjo in pomen. Šolski predmet, ki je bil prej brezoseben, se vtke v odnos med učencem in učiteljem; zaradi tega lahko vsak najmanjši koncept, naloga ali vaja dobi novo življenje in postane za učenca neprimerljivo bolj pomembna kot prej.

Da je odnos pri učenju pomemben, pogosto prepoznamo že v šoli, ko nam je kak profesor s svojo strastjo, osebnostjo ali načinom podajanja približal predmet, ki nas sicer ne bi pritegnil. A šolski kontekst ima drugačno dinamiko kot individualni učni proces. Učitelj v šoli ima navsezadnje tudi vlogo ocenjevalca, poleg tega pa v šolskem okolju zaradi tempa, institucionalnih okvirjev, ocenjevanja in številnih obveznosti pogosto zmanjka časa in prostora za tisto mero osebnega stika, ki jo učenec včasih potrebuje.

Pri individualnem delu pa odnosni element pomeni, da se učenec uči skupaj z nekom, ki ga dosledno spremlja skozi proces. Prav ta odnos mu pogosto daje dodatno motivacijo, da naloge rešuje tudi sam, saj se del njega veseli, da bo svoj napredek lahko pokazal učitelju ob naslednjem srečanju. Z drugimi besedami: odnos ohranja in vzdržuje motivacijo za učenje tudi takrat, ko učitelj ni fizično prisoten.

Učenec pri učenju z inštruktorjem – poudarek na odnosu in podpori pri učenju
Nevrodiverziteta – različni načini razmišljanja in učenja

Nevrodiverziteta

Ljudje se učimo na različne načine. Nekateri učenci potrebujejo več konkretnih zgledov, drugim teorija sama po sebi zadošča, tretji pa potrebujejo zelo jasno strukturirane postopke in navodila, da lahko sledijo učnemu procesu. Pri nekaterih je izziv predvsem v organizaciji zapiskov ali v tem, kako je v zvezku zapisana “tabelna slika” snovi – neurejen zapis hitro vodi v zmedo in nerazumevanje.

Tudi načini učenja so med učenci zelo različni: nekateri se najbolje učijo z aktivnim prepisovanjem, drugi z izpisovanjem, tretji ob poslušanju, spet drugi ob gibanju; marsikdo denimo opaža, da snov najlažje predeluje med hojo. Šolski sistem zaradi svoje narave ne more vedno zadostiti vsem tem potrebam ali prilagoditi učnega pristopa posamezniku v zadostni meri.

Individualno delo zato omogoča, da se učni proces prilagodi konkretnemu učencu – njegovemu načinu razmišljanja, tempu, načinu predelave snovi in učnemu stilu. Ko je snov predstavljena na način, ki ga učenec lažje ponotranji, se razumevanje okrepi, učenje postane manj stresno in občutek samozaupanja naraste, kar neposredno vpliva tudi na uspeh in dolgoročno motivacijo.

Nevrodiverziteta – različni načini razmišljanja in učenja